Ena najbolj krvavih frontnih linij prve svetovne vojne

Ena najbolj krvavih frontnih linij prve svetovne vojne

Ta objava je prav tako na voljo v: Angleščina Angleščina Avstrijski Bosanski Nizozemščina Hrvaški Češčina Danščina Nizozemščina Finski Francoščina Nemščina Madžarski Italijanski Poljski Srbski Slovaščina Španščina Švedščina Švicarski

Ena najbolj krvavih frontnih linij prve svetovne vojne

Ena najbolj krvavih frontnih linij prve svetovne vojne

One of WWI’s bloodiest frontlines

The military legacy of Vršič and its surroundings

It’s hard to imagine that Slovenia’s Soča Valley, a land of aquamarine river rapids and dense emerald forests, was once the site of WWI’s Isonzo Front, where 1.7 million soldiers died.

Looking at Slovenia’s Soča Valley today, with its aquamarine river rapids, waterfalls gently tumbling down steep cliffs and dense, overgrown emerald forests, I had a hard time imagining that the area once resembled the barren and grey Soča Valley of Ernest Hemingway’s novel, A Farewell to Arms:

“There was fighting for that mountain too, but it was not successful, and in the fall when the rains came the leaves all fell from the chestnut trees and the branches were bare and the trunks black with rain. The vineyards were thin and bare-branched too and all the country wet and brown and dead with autumn.”

What’s even more difficult to imagine is that the valley was once part of the Isonzo Front, one of the bloodiest frontlines in WWI. Approximately 1.7 million soldiers died or were mutilated for life fighting on the Isonzo Front, many losing their lives attempting to navigate the steep mountain slopes, fight through whiteout blizzards or traverse unsurpassable canyons.

Ena najbolj krvavih frontnih linij prve svetovne vojne

“Dolina Soče – in še posebej območje Bovca – je edinstvena zaradi svoje mikroklime,” je povedal moj vodnik Jure Črnič. “Z Julijskimi Alpami na eni strani, Sredozemskim morjem v bližini, Bovško kotlino ter globokimi kanjoni in rekami skupaj se lahko vreme spremeni precej nenadoma – in to z neugodnimi razmerami.”

Med prvo svetovno vojno je reka Soča (v italijanščini znana kot reka Isonzo) tekla v smeri sever-jug vzdolž takratne meje med Avstrijo in Italijo in odprla novo 600 km dolgo fronto, ko je Italija 23. maja 1915 napovedala vojno Avstro-Ogrski. Med letoma 1915 in 1917 se je na tej fronti odvijalo skupno 12 večjih bitk, pri čemer je italijanska stran začela 11 od 12 ofenziv. Kljub prizadevanjem Avstro-Ogrske, da bi obnovila staro obrambo na gorskih prelazih in utrdila razčlenjene gore, ki so obkrožale njeno stran reke, so zavezniki na koncu zmagali v prvi svetovni vojni, zaradi česar je bilo ozemlje, ki je danes današnja Slovenija, s pogodbo iz Rapalla leta 1920 priključeno Italiji.

Med bitkami na reki Isonzo je bilo veliko od 300.000 prebivalcev doline Soče preseljenih v osrednjo Avstro-Ogrsko, da bi se izognili navzkrižnemu ognju na fronti, drugi pa so bili prisiljeni prepustiti svoje domove vojaškim vojašnicam. Nešteto prebivalcev se ni nikoli vrnilo, o tisočih vojakih, ki so bili prepeljani v regijo in tam umrli, pa je ostalo le malo zapisov ali sledi.

V letih, ki so sledila, je regija doživela še večje spremembe in številni stari objekti iz prve svetovne vojne so bili prepuščeni propadanju v divjini. Italijanizacija se je spremenila v okupacijo s strani nacistične Nemčije, ob koncu druge svetovne vojne pa je bila regija vključena v Jugoslavijo. Šele leta 1991 smo Slovenci dobili samostojnost, danes pa se številni prebivalci doline Soče preživljajo z doživljajskim in kulturnim turizmom.

Zlasti fundacija Ustanova Fundacija Poti Miru v Posočju si prizadeva preprečiti, da bi sled prve svetovne vojne izginila. V sodelovanju z Zavodom za varstvo kulturne dediščine je ustvarila Pot miru ali “Pot miru“, 90 km dolgo pot, ki na petih enodnevnih odsekih razdeli nekatera pomembna mesta prve svetovne vojne in naravne znamenitosti doline Soče.

Vršič pass and Soča valley

Ena najbolj krvavih frontnih linij prve svetovne vojne

Prvi del poti je dolg približno 11 km, od mesta Log pod Mangartom do muzeja na prostem Čelo, nekdanje avstro-ogrske artilerijske utrdbe severno od mesta Kal-Koritnica. Na pot sem se priključil približno 5,4 km južno od Loga pod Mangartom, pri trdnjavi Kluže, ki ima odlično razgledno na sotesko reke Koritnice.

Kljub strateškemu pomenu, ki ga je imela pri obrambi prelaza Rombon med Napoleonovim napadom leta 1809, je bila trdnjava Kluže ob začetku prve svetovne vojne zastarela in jo je neizprosen topniški ogenj italijanskih sil delno uničil. Grozeča siva kamnita struktura, ki je ostala, je v nasprotju z mirnostjo globoke soteske in okoliških gozdov.

Po gozdnati poti približno 4 km proti jugozahodu se Pot miru odcepi na zavito asfaltirano cesto, po kateri markacije kažejo na vojaško pokopališče iz prve svetovne vojne v Bovcu: z drevesi poraslo jaso z več majhnimi sivimi gomilami, ki se dvigajo med travami. Med prvo svetovno vojno so v naglici uredili množična neoznačena grobišča, da bi zagotovili počivališča in preprečili širjenje bolezni; italijanski in madžarski vojaki so bili pokopani drug ob drugem. Po prvi svetovni vojni so italijanske posmrtne ostanke ekshumirali in jih prenesli na italijansko vojaško pokopališče v Caporettu, današnjem slovenskem mestu Kobarid. Posmrtne ostanke več kot 600 avstro-ogrskih vojakov so nato zbrali z okoliških provizoričnih pokopališč in jih pokopali tukaj v Bovcu, vendar je le četrtina dobila nagrobnike.

Ena najbolj krvavih frontnih linij prve svetovne vojne

Vojaško pokopališče prve svetovne vojne v Bovcu

V mokri travi sem se sklonil in s kamna odtrgal gobasti mah. Brez imena in datuma: grob je krasil le izklesan križ. Odmaknil sem se k sosednjemu in poiskal kakšno identifikacijo osebe pod njim, vendar ni bilo ničesar. Vedno znova sem se vijugal med vrstami nagrobnikov, vendar nobeden ni vseboval podatkov o vojakih, ki so umrli. Ob pogledu na vrste sivega kamna me je prešinila krivica, da je toliko ljudi darovalo svoja življenja, da bi bila njihova žrtev pozabljena, saj je izginila njihova identiteta.

Ko sem pot nadaljeval približno 1 km proti jugozahodu, sem šel mimo meje mesta Bovec. Tu je rjavo-srebrna tabla označevala vhod v Ravelnik, še eno nekdanjo avstro-ogrsko artilerijsko utrdbo. Znak, okrašen z zarjavelo vojaško opremo, kot so naboji, čelade in bodeča žica, je v več jezikih nosil napis “Isonska fronta”.

Ozki jarki, obloženi s sivimi kamni, vodijo do betonskih vrat, vgrajenih v hrib. Velike zarjavele pločevine iz ukrivljene rebraste pločevine so tvorile zaščiteno streho nad odprtimi deli jarkov. Kljub žepom zelene favne in sončnim žarkom, ki so se prebijali skozi listje, je bilo območje strašljivo mirno in je ustvarjalo neprijetno vzdušje.

Soška fronta - Fronta Isonzo

Danes so rovi v Ravelniku obnovljeni v prvotno stanje, ob stoletnici prve svetovne vojne pa so načrtovane uprizoritve in vodeni ogledi. Na dan, ko sem bil tam, pa je bil edini zvok le šumenje mojih nog, ko sem sramežljivo stopil skozi betonska vrata, ki so vodila v mrežo jam in predorov globoko v notranjosti hriba.

Ko sem se potikal skozi enega od predorov, sem se spraševal, kako so se lahko vojaki borili in živeli v tej črni temi, ko so nad njimi eksplodirale bombe in streljali brzostrelci. V Bovcu pogosto dežuje, zato sem pomislil na močvirje blata, ki se je verjetno nabralo v tej jami.

Na sončni svetlobi sem se odpravil proti majhni leseni baraki, ki je nekoč služila kot vojaška postaja prve pomoči. V njej sta bili dve pogradi, skromna zbirka konzerv s hrano in črno-bele fotografije kraja med vojno. Ob pogledu na slike vojakov, njihovo tovarištvo in posnetke njihovega vsakdanjega življenja sem razumel, kako se je ta kraj lahko počutil kot dom, ne glede na to, kako kratek čas so bili tu.

Približno 3 km jugozahodno od Bovca, bližje kraju Kal-Koritnica, kjer se konča prvi del Poti miru, reka Soča pridobi na hitrosti; hiter tok in bregovi, porasli z divjim cvetjem, ustvarjajo presenetljiv kontrast med naravno lepoto doline in mračno zgodovino.

Zaradi smaragdno zelene vode, ki slovi po svoji bistrosti, se reki Soči reče Smaragdna lepotica. Videl sem jate endemičnih marmornih postrvi in lipanov, ki so lenobno plavale po dnu reke med skalami, čeprav je bila globoka več metrov. Ko sem se predajal sončnim žarkom in barviti pokrajini, sem začutil, da se je težka tema prejšnjih postankov umaknila.

Kmalu je pot prečkala razmajan lesen most in vstopila v posebno lep del doline. Obrežje reke je bilo obloženo z mehkim belim peskom, voda pa je imela akvamarinski odtenek. V ospredju se je dvigala gora Rombon, okoli njenega vrha pa so se počasi sukali oblaki. Ptice so si odgovarjale na klice z vej gozdov, ki so se obarvali v sveže jesenske odtenke rdeče, temno oranžne in živo rumene barve. Kakšno uro sem sedel na robu balvana na pol poti čez most in povsem pomirjeno občudoval razgled.

Ko se je nebo začelo obarvati bledo oranžno, sem se dvignil, da bi odšel, in šele takrat sem opazil izklesanine na balvanu poleg mene:

P.A.

bh J.R.4

7.IV.1916

S prsti sem se sprehajal po ostrih robovih črk in se čudil, da tudi z obnovo narave pečat prve svetovne vojne ne bo nikoli izginil iz tega odmaknjenega kotička sveta.

Ena najbolj krvavih frontnih linij prve svetovne vojne, ki jo je za BBC napisala Kirsten Amor. Vir: tukaj

-38%
Nov
-33%
Nov
Izvirna cena je bila: 12 €.Trenutna cena je: 8 €.
-30%
Izvirna cena je bila: 20 €.Trenutna cena je: 14 €.
-30%
Izvirna cena je bila: 20 €.Trenutna cena je: 14 €.
-38%
Nov
-30%
Izvirna cena je bila: 20 €.Trenutna cena je: 14 €.
-30%
Izvirna cena je bila: 20 €.Trenutna cena je: 14 €.
-30%
Izvirna cena je bila: 20 €.Trenutna cena je: 14 €.
-30%
Izvirna cena je bila: 20 €.Trenutna cena je: 14 €.
-38%
Nov
-33%
Nov
Izvirna cena je bila: 12 €.Trenutna cena je: 8 €.
-38%
Nov

Nastanitev v planinski koči

https://www.erjavcevakoca.si/ Slovenščina https://www.erjavcevakoca.co.uk/ English https://www.erjavcevakoca.com/ English https://www.erjavcevakoca.ba/ Bosanski https://www.erjavcevakoca.be/ Dutch https://www.erjavcevakoca.hr/ Hrvatski https://www.erjavcevakoca.cz/ Čeština https://www.erjavcevakoca.dk/ Dansk https://www.erjavcevakoca.nl/ Dutch https://www.erjavcevakoca.fi/ Suomi https://www.erjavcevakoca.fr/ Français https://www.erjavcevakoca.de/ Deutsch https://www.erjavcevakoca.hu/ Magyar https://www.erjavcevakoca.it/ Italiano https://www.erjavcevakoca.pl/ Polski https://www.erjavcevakoca.rs/ sрпски https://www.erjavcevakoca.sk/ Slovenčina https://www.erjavcevakoca.es/ Español https://www.erjavcevakoca.se/ Svenska https://www.erjavcevakoca.ch/ Deutsch

Izleti in pohodi na zemljevidu

Izleti in pohodi na zemljevidu

Slovenia (en) Placeholder
Slovenia (en)

Vaša naslednja destinacija v Sloveniji?

Erjavceva mountain hut at Vrsic pass in summer

Erjavčeva planinska koča je odprta vse leto. Rezervirajte svoje bivanje in preživite nekaj časa v naravnem raju Triglavskega narodnega parka (UNESCO) v bližini Kranjske Gore na prelazu Vršič v osrčju Triglavskega narodnega parka.

Rezervirajte svoje bivanje
https://www.erjavcevakoca.si/ Slovenščina https://www.erjavcevakoca.co.uk/ English https://www.erjavcevakoca.com/ English https://www.erjavcevakoca.ba/ Bosanski https://www.erjavcevakoca.be/ Dutch https://www.erjavcevakoca.hr/ Hrvatski https://www.erjavcevakoca.cz/ Čeština https://www.erjavcevakoca.dk/ Dansk https://www.erjavcevakoca.nl/ Dutch https://www.erjavcevakoca.fi/ Suomi https://www.erjavcevakoca.fr/ Français https://www.erjavcevakoca.de/ Deutsch https://www.erjavcevakoca.hu/ Magyar https://www.erjavcevakoca.it/ Italiano https://www.erjavcevakoca.pl/ Polski https://www.erjavcevakoca.rs/ sрпски https://www.erjavcevakoca.sk/ Slovenčina https://www.erjavcevakoca.es/ Español https://www.erjavcevakoca.se/ Svenska https://www.erjavcevakoca.ch/ Deutsch

Spletna trgovina s spominki

-38%
Nov
-30%
Izvirna cena je bila: 20 €.Trenutna cena je: 14 €.
-38%
Nov
-30%
Izvirna cena je bila: 20 €.Trenutna cena je: 14 €.
Brezplačna dostava za naročila nad 40 
Send this to a friend