Povezava med Kranjsko Goro in Trento je bila verjetno znana že starim ljudstvom, ki so živela na naših tleh. Prvi obiskovalci prelaza so bili verjetno lovci, nato pa pastirji. Tako so nastale prve poti čez prelaz, ki se je takrat imenoval Kranjsko Sedlo. V srednjem veku so se v Trenti naselili ljudje.
Življenje v tej zelo odmaknjeni dolini je bilo zelo surovo, najbližja pot do civilizacije pa je vodila prek prelaza Vršič v takratno Borovško vas (današnja Kranjska Gora). V zameno za sir, volno in kože so ljudje dobivali osnovne potrebščine za preživetje. V 16. stoletju se je v Trenti razvilo železarstvo, kar je povzročilo krčenje gozdov. To je trajalo do 18. stoletja, nato pa je Trenta spet utihnila. Janez Vajkard Valvasor je gore nad Kranjsko Goro omenil v svoji knjigi “Slava vojvodine Kranjske”, kjer opisuje pot čez Kranjsko Sedlo.
V 19. stoletju so prelaz uporabljali predvsem osamljeni pastirji, občasno pa so ga obiskali tudi znanstveniki, kot je bil zdravnik Belsazar Hacquet. Opisal je livarne, geološko zgradbo kamnin in alpsko floro ter jih objavil v knjigi Plantae Alpinae Carniolicae (1782). Območje so obiskali tudi ugledne osebnosti, kot so Anglež Humphry Davy, francoski botanik Albert Bois de Chesne ter alpinista Dr. Julius Kugy in Dr. Henrik Tuma. V drugi polovici 19. stoletja, ko se je obisk gora povečal, so se domačini začeli preživljati kot gorski vodniki, razcvetelo pa se je tudi trgovanje z lesom.
Skozi zgodovino je prelaz dobival različna imena: Jezerca, Kranjski vrh, prelaz Mojstrovka in Apenverein. Leta 1901 so na prelazu, ki je zdaj znan kot Erjavčeva koča, zgradili prvo kočo Vosshutte. Enajst let pozneje je sledila slovenska koča, zdaj znana kot Tičarjev dom, poimenovana po zdravniku in alpinistu Dr. Josipu Tičarju.
Čeprav je bila prva svetovna vojna še v prihodnosti, so se Avstrijci zavedali pomena tega dela Slovenije. Leta 1907 so bile v okolici Vršiča organizirane vojaške vaje, ki se jih je udeležil tudi nadvojvoda Franc Ferdinand. Med vajami so prelaz prečkale različne vojaške enote, zaradi česar je bila zgrajena zasilna cesta in več mostov ter določena trasa prihodnje ceste.