V gorah nismo sami, smo le gostje

Na tisoče utrujenih, živčnih in vznemirjenih ljudi ugotovi, da je odhod v gore pravzaprav vrnitev domov.
Divjina je nuja.
– John Muir, ameriški naravovarstvenik (1838-1914)

GLAVNE NALOGE KOMISIJE ZA VARSTVO GORSKE NARAVE (KVGN)

Varovanje gorske narave pomeni predvsem varovanje pred ljudmi.
Obiskovalci pogosto pozabimo, zakaj se odpravljamo v naravo in smo le gostje.
Namesto tega smo postali največji onesnaževalci gorske narave.
Kaj lahko storimo, da bi to spremenili in izboljšali?

• Varovanje gorske narave za ohranitev njenega prvotnega stanja in zadnjih ostankov divjine s spodbujanjem drugačnega, naravi prijaznejšega načina obiskovanja in uporabe gora ter z nenehnim ozaveščanjem javnosti o pomenu ohranjanja gora.
• Izobraževanje varuhov gorske narave z rednimi in obnovitvenimi seminarji, spodbujanje odsekov za varstvo narave v planinskih društvih kot neposrednih nosilcev smernic KVGN, sodelovanje z odbori za varstvo gorske narave na meddruštveni ravni ter organiziranje strokovnih predavanj in ekskurzij o varstvu gorske narave.
• Spodbujanje zavedanja in znanja o pomenu ohranjanja narave v vseh izobraževalnih programih Planinske zveze Slovenije(PZS), še posebej v programih za Mladinsko komisijo, vodnike PZS, gorske vodnike in planinske inštruktorje.
• Sodelovanje s Komisijo za gorske poti in Komisijo za gorsko kolesarjenje pri usklajevanju in izbiri gorskih poti, ki so primerne za dvonamensko uporabo.
• nenehno spremlja stanje in aktualne dogodke v gorski naravi, kritično ocenjuje škodljive posege v gorsko okolje in s strokovnimi mnenji sproti obvešča javnost o različnih posegih, načrtih in dogodkih, ki negativno vplivajo na gorsko okolje.
• Poudarek na doslednem izvajanju slovenskih in mednarodnih predpisov na področju varstva narave, ohranjanja krajinskih vrednot in prostorske celovitosti.
• Navdušite obiskovalce gora z edinstvenim čarom gorske narave.

Tamkajšnja lepota vam vzame sapo.

Nikoli ne dvomite, da lahko majhna, predana in zavzeta skupina ljudi spremeni družbo.
To je edina stvar, ki jo je kdajkoli spremenila.
– Margaret Mead, ameriška antropologinja (1901-1978)

V gorah nismo sami, smo le gostje

Obiskovalci gora smo v naravi vedno gostje in nismo sami.
Kjerkoli hodimo, so se številne rastlinske in živalske vrste prilagodile svojemu življenjskemu okolju.
V zapletenem, a popolnoma uravnoteženem gorskem okolju ni višjih ali nižjih, pomembnih ali nepomembnih, potrebnih ali nepotrebnih oblik življenja.
Vsaka oblika je enako pomembna in potrebno.

V galeriji edinstvenih naravnih lepot in čudes so obiskovalci vedno dobrodošli brezplačno.
Kot gostje vstopimo v občutljiv gorski svet, kjer pitna voda, največje bogastvo vseh človeških civilizacij, izvira iz podzemnih skrivnosti.
Prihodnost tega neprecenljivega vira je odvisna samo od nas.

Kot gostje iščemo neskončne možnosti za duševno sprostitev, osebno obogatitev in obnovo telesnih sposobnosti.
Toda ali smo do tega okolja dovolj spoštljivi in obzirni?
Na žalost mnogi obiskovalci gora ne poznajo takšne občutljivosti, obnašajo se nepremišljeno, povzročajo škodo in celo ogrožajo življenja drugih.

Neokrnjena gorska narava postaja vse redkejša, potreba po njenem ohranjanju pa vse večja.
Iščemo zadnje ostanke divjine, a pozabljamo, da z množičnim obiskom prispevamo k njenemu izginjanju.
Zmožni smo priti povsod.
Lahko pa se tudi zavestno odločimo, da ne bomo šli povsod, in tako nekatera občutljiva območja, ki so bistvena za preživetje ogroženih vrst, pustimo nedotaknjena.

V naravi ni ničesar stalnega, razen nenehnih sprememb.
Ljudje ne moremo uravnavati ponavljajočih se naravnih procesov.
Ko jih spreminjamo v sebične namene ali v zmotnem prepričanju, da jih upravljamo, jih prepogosto neodgovorno uničujemo – v škodo narave in nas samih.

Grožnje za vodne vire

Slovenija je odvisna od oskrbe z vodo iz izvirov v gorah in predgorju.
Vendar so zaloge vode omejene, izviri so ogroženi, onesnaževanje voda pa se povečuje.
Nove ceste, naraščajoči motorni promet, množične prireditve in številni obiskovalci gora v zadnjih desetletjih prinašajo večja tveganja za kakovost vode.
Kar je narobe na vrhu, se pretaka v neštete izvire v dolinah.

Pozabljena preprostost in skromnost

Zaradi povpraševanja obiskovalcev vse več planinskih koč in počitniških domov ponuja storitve, primerljive z gostišči v dolini.
S tem se povečuje količina škodljivih odpadnih voda, kar predstavlja večje tveganje za oskrbo z vodo v dolinah.
Kam so izginili preprostost, skromnost in domačnost nekaterih planinskih koč?
Korak v pravo smer je pobuda gospodarske komisije za podelitev priznanja “okolju prijazna planinska koča”.
Številne koče že imajo čistilne naprave za odpadne vode, žal pa jih mnoge nimajo.
Ponekod se nevarni odpadki skrivajo v skritih vrtačah, podrastju ali zakopani pod peskom.

Dvonamenske gorske poti

Planinske poti, ki so bile s prostovoljnim delom številnih generacij zgrajene za varno pohodništvo, vse pogosteje uporabljajo tudi gorski kolesarji.
KVGN, Komisija za planinske poti in Komisija za gorsko kolesarjenje so skupaj pripravili merila za dvonamensko uporabo planinskih poti, da bi se izognili konfliktom med različnimi uporabniki.
Vendar se številni gorski kolesarji tega dogovora ne držijo.
Vse pogosteje jih srečujemo na ozkih poteh in meliščih v visokogorju, kjer nekateri nepremišljeno ogrožajo varnost starejših obiskovalcev in skupin z otroki, globoke sledi njihovih koles pa sprožajo erozijske procese v občutljivem naravnem okolju.

Gore kot tekmovalna arena

Izkoriščanje gora kot prizorišča za množična športna tekmovanja in podiranje rekordov prinaša nepotrebne dodatne obremenitve za okolje: hrup iz zvočnikov med prireditvami, povečan promet z zastoji in kaotičnim parkiranjem ter posledično večje onesnaževanje zraka v naravnem okolju, odpadke in neprevidnost pri označevanju poti za različna tekmovanja na gorskih in podgorskih območjih.

Kdor seje ceste, žanje promet

Hoja po gorah in doživljanje narave s srcem in nogami zveni kot odmev iz nekega drugega časa.
“Vozite se tako daleč in kot čim višje” postaja nov moto.
Temu služijo traktorji in ceste, ki svet gorske divjine odpirajo dragim, a okolju škodljivim terenskim vozilom.
Njihovi lastniki ne upoštevajo opozorilnih znakov, da so traktorske ceste namenjene samo kmetijski rabi.

Onesnaževanje s hrupom

Krivci za to onesnaženje so različni: hrup zaradi povečanega turističnega prometa v zraku, zlasti razglednih letov na nizkih višinah v visokogorju (zračni taksiji), novih hrupnih adrenalinskih športov, kot so terenska motorna kolesa, štirikolesniki in motorne sani na naravnih poteh, množičnih hrupnih dogodkov in koncertov popularne glasbe celo pred nekaterimi planinskimi kočami, česar drugje v Alpah ni mogoče videti, vključno z godbami na pihala na Triglavu.

V gorah nismo sami, smo le gostje, ki jih izdajajo: Komisija za varstvo gorske narave PZS.
Besedilo: dr: Janez Bizjak, Marjeta Keršič Svetel, Irena Mrak.
Avtorji fotografij: dr: Marjeta Keršič Svetel, Darko Lorenčič, Darinka Gaberščik, Tanja Menegalija, Shutterstock.
Oblikovanje: Barbara Bogataj Kokalj.
Tiskal: dr: tisk: Medium d.o.o., tiskano na okolju prijaznem papirju.
Ponatis, 5.000 izvodov, Ljubljana 2015.

Erjavčeva planinska koča je odprta vse leto. Rezervirajte svoje bivanje in preživite nekaj časa v naravnem raju Triglavskega narodnega parka (UNESCO) v bližini Kranjske Gore na prelazu Vršič v osrčju Triglavskega narodnega parka.

Rezervirajte svoje bivanje