Ta objava je prav tako na voljo v:
Vodnik po vseh slovenskih planinskih poteh
Vodnik po vseh slovenskih planinskih poteh
Vodnik po vseh slovenskih planinskih poteh
Predgovor
Slovenska planinska pot je najbolj priljubljena daljinska pot v Sloveniji in najstarejša tovrstna pot na svetu. Po njeni uvedbi je po vsej Evropi nastalo več podobnih poti, ki so danes veliko bolj znane in priljubljene. Vse se je začelo leta 1953, ko je Planinska zveza Slovenije po zamisli Ivana Šumljaka iz Maribora odprla “Slovensko planinsko daljinsko pot št. 1”. Leta 1991 se je pot preimenovala v sedanje ime: Slovenska planinska pot. O njej je bilo izdanih kar nekaj vodnikov, vendar nobeden od njih ni strukturiran tako, kot je ta. Opisi so razdeljeni na odseke (etape) na način, ki je novost v slovenskih vodnikih. Planinci lahko skozi celotno pot sledijo eni etapi za drugo ali pa izberejo etape, ki bi jih radi opravili, in jih kombinirajo, kakor se jim zdi primerno. Celotna pot je razdeljena na tri dele (enako kot vodnik), vsakega od njih pa so obdelali trije različni avtorji.
Prvi del poti opisuje Gorazd Gorišek, ki vas iz Maribora popelje čez Pohorje, Uršljo goro in večji del Kamniško-Savinjskih Alp. Pri Begunjščici pot vstopi v gorovje Karavanke, kar naznanja začetek drugega dela trilogije.
Mojca Stritar Kučuk vas bo popeljala skozi Julijsko Alpe in na nekatere najvišje slovenske vrhove (Triglav, Razor, Prisojnikin Jalovec). Naslednja je dolinaTrenta (Dolina Trente), Dolina Triglavskih jezer (Dolina Triglavskih jezer), Komenska planota in Krn, nato pa prečkamo Bohinjsko-Tolminski greben (Bohinjsko-Tolminski greben) in pri Petrovem Brdu zapustimo Julijske Alpe.
Andraž Poljanec je skrbel za tretji del, ki vas bo popeljal čez Porezen in Idrijsko hribovje do kraških planot Trnovskega gozda, Hrušice in Nanosa, vse do Jadranskega morja. Avtorji so se oprli na vse svoje znanje in izkušnje, da bi bili njihovi opisi čim bolj natančni.
Vsi trije so znani pisatelji z bogatimi alpinističnimi izkušnjami. Kljub temu da gore obiskujejo že odkar pomnijo, so še enkrat prehodili (in se povzpeli) na celotno pot, da bi zagotovili natančne in posodobljene opise. Pri tem sta naletela na številne spremembe, predvsem na to, da se pot ne konča več v Ankaranu, ampak poteka vse do Debelega rtiča.
Avtorji so pri primerjavi uradnih dolžin in višinskih razlik z lastnimi zabeleženimi številkami opazili kar nekaj odstopanj, zato sta urednik in Planinska zveza Slovenije poskrbela, da sta vse podatke še enkrat preverila. Naše ugotovitve kažejo, da je pot zdaj nekoliko daljša, kot je bila nekoč. Upoštevajte, da so navedene številke dejanske razdalje, ki jih boste premagali na poteh. Višinski prirastki/izgube so približni, zato lahko pričakujete manjša odstopanja.
Vodnik se začne s kratkim uvodom s splošnimi informacijami o poteh, etapah, izhodiščih, opremi, varnosti in seznamom ustreznih zemljevidov. Sledijo opisi posameznih etap, ki so uporabniku izredno prijazni. Kratek opis etape služi kot uvod, sledijo ji višinski profil in zemljevid ter informacije o dolžini poti, nadmorskih višinah in predvidenih časih. Navedeni so tudi bližnji vrhovi, zanimivosti in možni spusti nazaj v dolino ali najbližje naselje. Zelo koristne so tudi informacije o kočah, za lažjo navigacijo pa so na voljo kode QR. Po vodniku je posejanih tudi veliko lepih, velikih fotografij, ki so lahko dodatna motivacija pri načrtovanju naslednje pustolovščine.
Vodnik po Slovenski planinski poti je natančen in zanesljiv vir informacij za vse, ki bi radi izvedeli vse o tej čudoviti daljinski poti. Podobnih poti je po Evropi in svetu veliko in veseli nas, da postajajo vse bolj priljubljene, zlasti med mladimi planinci. Prepričan sem, da bo tudi ta vodnik pripomogel k temu, da bo Slovenska planinska pot pritegnila še več mladih.
Srečne poti!
Jože Drab
Vodnik po vseh slovenskih planinskih poteh
Vodnik po vseh slovenskih planinskih poteh
SLOVENSKA PLANINSKA POT: DEJSTVA IN ŠTEVILKE
Spletna stran Slovenska planinska pot (SMT) je najstarejša daljinska pot v Sloveniji in celotni Evropi. Odprta je bila leta 1953 v počastitev 60-letnice organiziranega planinstva v Sloveniji.
Gonilna sila za njeno ustanovitev je bil Ivan Šumljak (1899-1984), profesor geografije, kronist, planinec in markacist iz Maribora. Ko je počival na Črnem vrhu na Pohorju in opazoval velik del slovenskih gora, se mu je porodila genialna zamisel: “Povežimo vse te kraje z enotno markirano potjo, ki bo zajela vso državo!”
Pot poteka od severovzhoda do jugozahoda Slovenije in pokriva večino gorskega sveta – od Maribora do Debelega rtiča ob Jadranskem morju. Označena je s Knafelčevo značko (bela pika v rdečem obroču), ki jo spremlja številka 1.
Ima osemdeset kontrolnih točk.
Povezuje petinpetdeset planinskih koč in eno bivak kočo, najmanj petintrideset vrhov, pet mest (Maribor, Slovenj Gradec, Tržič, Idrija in Ankaran), pet večjih krajev (Jezersko, Mojstrana, Col, Senožeče, Škofije) in številne vasi. Sestavlja ga triinštirideset etap, razdeljenih na tri dele: severni (I. del), osrednji (II. del) in južni (III. del).
Slovenska planinska pot ni časovno omejena, povprečen človek pa bi potreboval približno 252 ur (približno 37 dni), da bi v enem zamahu prehodil celotno pot. Rekord iz leta 2015 znaša sedem dni, osem ur in deset minut. Do danes je celotno pot prehodilo že več kot 10.000 ljudi (vsako leto približno 100 do 200).
SLOVENSKA PLANINSKA POT V ŠTEVILKAH
Dolžina: 617,4 km
Pridobivanje/izguba nadmorske višine: 37.300 m višinske razlike, 37.600
m višinske izgube
Število stopenj: 43
Število kontrolnih točk: 80
Število vrhov: vsaj 35
Število koč: vsaj 55
Predviden čas: 252 ur ali 37 dni
STOPNJE
Slovenska planinska pot je razdeljena na triinštirideset etap, ki se večinoma začnejo in končajo pri planinskih kočah. Vse etape so celodnevni izleti, nekatere krajše etape pa lahko enostavno združite v enodnevne izlete. Kjer koli pot poteka mimo planinskih koč, lahko etape skrajšate ali podaljšate, da bodo bolj ustrezale vaši telesni pripravljenosti ali vremenu.
SMT obišče nekaj mest, kjer lahko kupite dodatno hrano in pijačo, si privoščite dan ali dva počitka ali pa uporabite javni prevoz, da pridete na želeno lokacijo.
Vse stopnje SMT so navedene v spodnji preglednici, skupaj s kontrolnimi točkami, težavnostno stopnjo in predvidenim časom. Modra barva označuje, da je etapa lahka, rdeča pomeni, da je težka, s črno barvo pa so označene etape, ki so zelo težke.
POTI IN VARNOST
Slovenska planinska pot je označena z znakom Knafelc (bela pika v rdečem obroču) in številko ena (1). Na različnih izhodiščih in križiščih je nešteto rdečih kažipotov, ki označujejo cilje (koče, vrhovi) in predvidene čase, na nekaterih pa so tudi podatki o trenutni nadmorski višini, planinskem društvu, ki upravlja pot, in težavnostni stopnji poti.
Poti, ki jih upravlja Planinska zveza Slovenije, so po težavnosti razvrščene kot lahke, zahtevne in zelo zahtevne.
Na kažipotih so simboli, ki označujejo težavnost: trikotnik pomeni, da je pot zahtevna, vzklikanec v trikotniku pomeni, da je pot zelo zahtevna, medtem ko lahke poti niso posebej označene.
V visokogorju so na skalah naslikane tudi številne oznake poti. Čeprav so poti redno vzdrževane, so nekateri deli lahko poškodovani ali celo neprehodni.
Začetne etape SMT sestavljajo lahke poti, medtem ko je nešteto strmih in izpostavljenih odsekov v visokogorju Kamniško-Savinjskih Alp, Julijskih Alp in (delno) Karavank opremljenih z jeklenimi vrvmi in železnimi klini. Za varno uživanje na teh poteh morate imeti ustrezne izkušnje, dobro glavo in znati uporabljati komplet za via ferrate. Čelada je obvezna. Zadnji del SMT je spet na lažjih poteh, ki vas bodo popeljale po kraški pokrajini in na Debeli rtič.
V primeru nesreče se prepričajte, da ste vi in poškodovanec varni pred dodatnimi nevarnostmi (padajoče skale, plazovi, mraz), preden pokličete 112 in obvestite gorsko reševalno službo (GRS – Gorska reševalna služba v slovenščini, potrebujete telefonski sprejem). Če ni mobilnega signala, boste morali obvestilo o nesreči dostaviti do najbližje planinske koče, kmetije ali policijske postaje v dolini, kjer bodo o dogodku obvestili gorsko reševalno službo.
Nekaj priporočil za varnejši izlet:
V gore se odpravite le, če ste zdravi in fit.
Izlete skrbno načrtujte in bodite pozorni na vremensko napoved in trenutne razmere.
Uporabite ustrezno opremo in poskrbite, da vaš nahrbtnik ne bo pretežak.
Če se izgubite, se vrnite do najbližjih oznak ali pokličite gorsko reševalno službo, preden se zapletete v večje težave.
Hodite enakomerno in pazite, da ne padete ali zdrsnete.

NAJBOLJŠA SEZONA IN VREME
Lažje etape SMT je mogoče opraviti vse leto, razen v zimskem času, ko je veliko snega, medtem ko je treba visokogorske etape opraviti poleti ali jeseni. V zgodnjem poletju (junij, julij) so senčni deli poti pogosto pokriti s strmimi in nevarnimi snežišči, ki za varno gibanje zahtevajo uporabo ledne sekire in rakev. O razmerah na načrtovani poti se pozanimajte pri upraviteljih koč.
Na vrhuncu sezone (avgusta) je v nekaterih delih slovenskih gora lahko precej gneče, vendar sta najboljša meseca za obisk visokogorja september in oktober, če ni večjih zgodnjih snežnih padavin.
Podatki o povprečni letni količini padavin kažejo, da so prve faze SMT najbolj suh del celotne poti. Vremenske fronte navadno prihajajo z jugozahoda in ni nenavadno, da so Julijske Alpe zavite v oblake, medtem ko na Pohorju in v Kamniško-Savinjskih Alpah še vedno sije sonce. Tudi na zadnjem delu SMT je vreme lepše kot na najvišjih slovenskih vrhovih, čeprav je pogosto zelo vetrovno.
OPREMA
pohodniški čevlji z oprijemljivimi podplati
topla oblačila (vključno s kapo, šalom, rokavicami itd.)
nepremočljiva jakna
zaščita pred soncem (sončna očala, krema za sončenje, klobuk).
čelada (za nekatere stopnje).
žaromet
steklenica za vodo
prigrizki
komplet prve pomoči
mobilni telefon in polnilec
osebni dokument in članska izkaznica vašega planinskega društva
zemljevidi in druga navigacijska orodja.
DODATNA OPREMA
Časopis Slovenske planinske poti
zložljive pohodne palice
komplet za via ferrate (za nekatere etape).
ledna sekira in raki (od zime do zgodnjega poletja)
odeja iz folije za nujne primere
vžigalice ali vžigalnik
žepni nož
rezervno spodnje perilo
komplet za osebno higieno
kamera
toaletni papir

Vodnik po vseh slovenskih planinskih poteh
GORSKI POHODI
Nekatere planinske koče ob poti SMT so odprte vse letomedtem ko je večina visokogorskih koč odprta od junija do konca septembra. Nekatere koče so odprte tudi zunaj teh mesecev, vendar le ob koncih tedna in praznikih.
V Triglavskem narodnem parku je prepovedano divje kampiranje, bivajte v planinskih kočah ali določenih kampih.
Spalne vreče ne boste potrebovali, vendar imejte s seboj potovalno spalno rjuho, da ne boste plačali nekaj dodatnih evrov. V sobah ne smete nositi škornjev, skoraj vse koče pa imajo copate, ki si jih lahko izposodite. Prenočevanje je dobro rezervirati, zlasti poleti. Če iz kakršnegakoli razloga ne morete priti v kočo, rezervacijo obvezno prekličite.
Večina visokogorskih koč ima zelo malo vode, zato vse goste prosimo, da jo uporabljajo varčno. Topla voda za prhanje (če je na voljo) običajno stane nekaj dodatnih evrov.
Nekatere koče imajo zimske sobe, ki jih lahko brezplačno uporabljate, ko so koče zaprte. Prosimo, da upoštevate vsa pravila in pred odhodom pospravite. Opisi etap v tem vodniku vključujejo kontaktne podatke vseh koč na poti.
HRANA IN PIJAČA
V planinskih kočah strežejo različne jedi. Vedno lahko računate na kakšno enolončnico, nekaj različnih juh in nekaj sladic (na primer jabolčni štrudelj). Raznolikost jedilnika je odvisna od lokacije koče, njene dostopnosti in opreme. Ljudje v kočah običajno zajtrkujejo in večerjajo, čez dan pa se zanašajo na lastne prigrizke.
Vodnik po vseh slovenskih planinskih poteh
TRIGLAVSKI NARODNI PARK
Osrednji del SMT poteka skozi edini slovenski narodni park Triglavski narodni park (TNP).
V parku veljajo določena pravila:
Spoštujte domačine in njihove navade.
Ne povzročajte hrupa in ne nadlegujte divjih živali.
Poskrbite, da ne boste pustili sledi (odnesite smeti), odnesite le fotografije in spomine.
Pse imejte na povodcu.
Ostanite na označenih poteh.
Divje kampiranje, spanje v avtomobilih ali bivakiranje zunaj določenih območij ni dovoljeno.

Vsi vodniki po slovenskih planinskih poteh vir: tukaj
Darilni bon
Kamen
Podstavek
Podstavek
Plakat A1
Podstavek
Podstavek
Nastanitev v planinski koči



Izleti in pohodi na zemljevidu
Vaša naslednja destinacija v Sloveniji?
Erjavčeva planinska koča je odprta vse leto. Rezervirajte svoje bivanje in preživite nekaj časa v naravnem raju Triglavskega narodnega parka (UNESCO) v bližini Kranjske Gore na prelazu Vršič v osrčju Triglavskega narodnega parka.
Rezervirajte svoje bivanje


Spletna trgovina s spominki
Podstavek
Podstavek