Kolikor se spomnim, je pod Erjavčevo planinsko kočo na Vršiču stala zasebna hiša. Sprva je bila pomožni objekt. Pravzaprav jih je bilo več na travniku pod kočo. Služili so pastirskim skupnostim. Tisti, ki je bil najbližje koči in najbolje ohranjen, je bil kasneje spremenjen v skupna ležišča. Bolj pomemben del na levi strani so imenovali “Svinjak”, manjši del na desni pa “Kurnik”. Po obnovi Erjavčeve koče objekt ni več služil svojemu namenu in je začel propadati.

Za dva psa je bila urejena nastanitev. Mineva že dobrih deset let, odkar sta Igor in jaz postavila dve pasji brlogi za naše štirinožne prijatelje ob koči. Kaj pa drugih trideset, ki tukaj preživijo vsaj dva dni na leto? Prišli smo na idejo, da bi spodnji pomožni objekt spremenili v dom za pse, s tem pa bi prihranili našim tečajnikom ali prenočevalnim psom med tečajem. Skrbnik ne bi več imel opravka s psi, ki pridejo z obiskovalci in želijo prespati pod njihovimi očmi.

Zavihali smo rokave, popravili objekt, namestili elektriko in pospravili okolico. Do… Pred nekaj leti je pluža poškodovala objekt med močnim sneženjem. Potrebnega je bilo precej prepričevanja, malo vode je moralo pritekati, a tudi svetniki PD Jesenice so se strinjali, da bi bilo smiselno popraviti hišo ali jo popolnoma obnoviti in tako dobiti prostor za naše kosmate prijatelje. Največ časa je vzela birokracija, PD je prispevalo denar, večino dela pa so opravili nesebični člani GRZS Komisije za reševanje iz lavin. Potrebnih je bilo kar nekaj delovnih akcij, da smo objekt spravili pod streho in notranjost uredili.

Spomladi nas seveda čaka še nekaj dela, da uredimo okolico in dokončamo notranjost. Vse je že pripravljeno za naslednji tečaj januarja prihodnje leto.