Erjavčeva koča na Vršiču, Slovenija, Nazaj v preteklost
Danes Erjavčeva koča pod Vršičem
Ta objava je prav tako na voljo v:
Odprtje koče Vosshütte danes Erjavčeva koča pod Vršičem 14. julija 1901
Odprtje koče Vosshütte danes Erjavčeva koča pod Vršičem 14. julija 1901
Danes Erjavčeva koča pod Vršičem
Po koncu prve svetovne vojne, ko je razpadla Avstro-Ogrska, je večina slovenskega ozemlja postala del Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Delovanje tujih društev je bilo zakonsko prepovedano, vključno z delovanjem podružnic Nemško-avstrijskega planinskega društva (Deutscher und Österreichischer Alpenverein – DÖAV) ali Avstrijskega turističnega društva (Österreichischer Touristen Club – ÖTC), ki sta bila pred prvo svetovno vojno zelo dejavna v naših Alpah. Njihove poti in koče je prevzelo Planinsko društvo Slovenije (PDS).
Danes Erjavčeva koča pod Vršičem
Vendar je slovenska planinska organizacija po Rapalski pogodbi (z Italijo) in koroškem plebiscitu (v Avstriji) izgubila tudi številne objekte, člane in podružnice, ki so ostali zunaj meja nove države. SPD je izgubila 13 od 27 podružnic, 15 koč je bilo med vojno zapuščenih ali uničenih, pet koč pa je ostalo na tujem ozemlju. Vzpostavitev državne meje z Avstrijo v Karavankah je prekinila povezavo koroških podružnic s centralo na slovenski strani. Enako se je zgodilo z vejami na italijanski strani meje v Rapallu.
DÖAV in ÖTC sta prejela odškodnino za koče na slovenski strani. Čeprav je bila majhna, je bila dana in sprejeta. Vendar so Nemci sprejeli odškodnino in hkrati trdili, da so jim bile koče po vojni “ukradene”. V Münchnu so med obema vojnama v planinskem muzeju razstavili “ujeto mesto” (die geraubte Stadt), sestavljeno iz maket vseh izgubljenih avstrijskih koč, ki so ostale na ozemlju novih držav – Italije, Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev itd.
V prvi reviji Mountaineering Journal (Planinski vestnik), ki je izšel po prvi svetovni vojni, lahko v poročilu o občnih zborih preberemo, kako je predsednik Slovenskega planinskega društva Dr. Fran Tominšek v uvodnem govoru 27. decembra 1919 na občnem zboru Slovenskega planinskega društva v Narodni dvorani v Ljubljani poudaril
“Uspeh je, da se je društvo osvobodilo vseh starih dolgov in je zdaj lahko prevzelo v svojo last tudi koče nemškega in avstrijskega planinskega društva; poudarja, da bomo tudi v prevzetih kočah gostoljubno postregli tujce in goste ter da nekdanjim članom nemškega planinskega društva obisk teh koč nikakor ne bo prepovedan, le nestrpnosti in nevljudnosti s strani nemških obiskovalcev ne bomo dopuščali; poleg tega poudarja, da se lahko zdaj, ko se je nacionalni boj v gorah končal, s še večjim veseljem lotimo dela za razvoj planinstva v severnih pokrajinah.”
Eden prvih ukrepov je bilo preimenovanje obstoječih nemških planinskih koč in zavetišč. Na primer, Vosshütte pod Vršičem je postala Erjavčeva koča.
Preimenovanje je opravila komisija v sestavi dr. Josipa Cirila Oblaka, Josipa Westra, dr. Antona Šviglja in Rudolfa Badjure.
Odprtje koče Vosshütte danes Erjavčeva koča pod Vršičem 14. julija 1901
Nastanitev v planinski koči
Slovenščina
English
English
Bosanski
Dutch
Hrvatski
Čeština
Dansk
Dutch
Suomi
Français
Deutsch
Magyar
Italiano
Polski
sрпски
Slovenčina
Español
Svenska
Deutsch
Izleti in pohodi na zemljevidu
Vaša naslednja destinacija v Sloveniji?
Erjavčeva planinska koča je odprta vse leto. Rezervirajte svoje bivanje in preživite nekaj časa v naravnem raju Triglavskega narodnega parka (UNESCO) v bližini Kranjske Gore na prelazu Vršič v osrčju Triglavskega narodnega parka.
Rezervirajte svoje bivanje
Slovenščina
English
English
Bosanski
Dutch
Hrvatski
Čeština
Dansk
Dutch
Suomi
Français
Deutsch
Magyar
Italiano
Polski
sрпски
Slovenčina
Español
Svenska
Deutsch
Spletna trgovina s spominki
Kamen
