Popotniške brošure slovenskih Julijskih Alp, Triglavski narodni park, Vršič
Miti in legende Triglavskega narodnega parka
Ta objava je prav tako na voljo v:
Miti in legende Triglavskega narodnega parka
Miti in legende Triglavskega narodnega parka
Miti in legende Triglavskega narodnega parka
Julijske Alpe, ki so že več kot 30 let zavarovane kot Triglavski narodni park, na splošno veljajo za del Slovenije, ki simbolizira najdragocenejše dobrine države in naroda: ohranjeno naravo dih jemajoče lepote in sledi človekovega bivanja v tem osupljivem naravnem okolju, ujete v kulturni dediščini območja. Ljudje, ki tu živijo, so kot nihče drug. Tako kot se drevo, ki raste visoko na gori, utrjuje in prilagaja viharnim vetrovom, dolgim in ostrim zimam ter kratkim poletjem, so se tudi ljudje v Alpah utrdili s težkim življenjem na skromnih poljih, gozdovih in gorskih pašnikih, da bi se omehčali ob podobah nepopisne lepote, ki jih razkriva prav neizprosna narava. Ta nepopustljivi duh se odraža v kulturni dediščini območja, v hišah, lopah, senikih in kulturni krajini. Na pogled manj očitna, a prav tako dragocena je dediščina duha, ki zaživi ob zimskih večerih ob ognjišču in živi v zgodbah, mitih in legendah ter v tradicionalnih spretnostih in obrti, delovnih običajih, praznovanjih in naglasih ljudi, ki prebivajo na vseh straneh gričev znotraj Zlatorogovega kraljestva. Razstava in koledar TNP za leto 2016 prinašata 12 vtisov o skritih kotičkih Triglavskega narodnega parka, kot so se ohranili v ljudskih pripovedih. Te podobe so oblikovane in opredeljene s kontemplacijo, občudovanjem, spoštovanjem in ohranjanjem edinstvenega sožitja med naravo in človekom.
Miti in legende Triglavskega narodnega parka
Miti in legende Triglavskega narodnega parka
Miti in legende o območju ob vznožju Triglava
Miti in legende o območju ob vznožju Triglava. Osupljive gore Triglavskega narodnega parka, ki so znane po svojih naravnih lepotah, so prizorišče številnih mitov in ljudskih legend, ki prikazujejo odnos človeka do narave in njenih pojavov. Prepričljivo, poučno in humorno sporočilo, ki se skriva v legendah, je pomembno za vse generacije. Kraljestvo Zlatorog bo preživelo in njegova lepota nas bo navduševala, dokler bo za to območje dobro poskrbljeno in bo ohranjeno v neokrnjenem stanju. Ko boste torej naslednjič obiskali deželo ob vznožju Triglava, bodite pozorni na gorske vile: zagotovo vam bodo pomagale najti pravo pot do cilja.
Zlatorog
V gorskem raju nad Komno so nekoč prebivale dobrosrčne bele vile. Vile so imele čredo planinskih koz, ki jo je vodil bel kozel z zlatimi rogovi, imenovan Zlatorog (Zlatorog). Zlatorogovi rogovi naj bi bili ključ do ogromnega zaklada, skritega na vrtu na vrhu gore. Mladi lovec iz Trente, ki so ga vzgojile bele vile, se je zaljubil v lepo dekle iz doline. Prinesel ji je šopke divjega cvetja, ki so osvojili njeno ljubezen. Toda bogat beneški trgovec je dekle zaprosil za roko, ji podaril nakit in ji rekel, da ji bo lovec prinesel zlate rogove Zlatoroga, če jo bo močno ljubil. Lovec, ki ni bil več v dekletovi naklonjenosti, je bil obupan in globoko prizadet. Tisto noč se je odpravil na pot, da bi našel mitično žival. Zgodaj zjutraj je na visoki skali zagledal Zlatoroga in ga ustrelil, vendar je pozabil na kozorogovo čarobno moč. Iz krvi smrtno ranjene živali je zrasel triglavski cvet. Zlatorog, ki ga rastlina obnovi, se zaluča proti lovcu. Njegovi svetleči rogovi so oslepili prestrašenega fanta, tako da je zdrsnil na skali in padel v prepad. Natečena reka Soča je truplo prinesla v dolino. Zlatorog je opustošil njegov vrt na vrhu gore in skupaj z belimi vilami za vedno izginil. Njegov zaklad pa ostaja skrit v gorah ob vznožju Triglava.
Vila Škrlatica
Kekec’s polsestra Jerica se je izgubila v gorah. Na pobočju Škrlatice je naletela na kočo, v kateri je ležala bleda gospa. To je bila Škrlatica, gorska vila, ki je zbolela le vsakih sto let. Če ji takrat ne bi prišla naproti nobena dobra duša in ji prinesla zdravila, bi lahko vila umrla in na ljudi bi se zgrnila velika nesreča. Bela dama je Jerico prosila, naj ji prinese zdravilno kranjsko praprot, ki je cvetela na pobočjih gore. Jerica je našla cvet in ga prinesla bolnici. Ženska je v trenutku ozdravela in se spremenila v čudovito gospo v vijoličasti obleki z biserno krono na glavi. Vile Škrlatica je Jerici v znak hvaležnosti podarila cvet kranjske praproti, osupljivo vijolično obleko in zlato ogrlico.
Miti in legende Triglavskega narodnega parka
Poganska deklica
Ajdovska deklica je bila dobrosrčna velikanka, ki je živela na pobočju gore Prisank. Planincem in drugim popotnikom je pomagala najti pot skozi snežne zamete čez prelaz Vršič v dolino Trente. Kot božanstvo usode je obiskovala tudi mlade matere in napovedovala usodo novorojenih otrok. Neke noči je prerokovala rojstvo dečka iz Trente, ki bo zrasel v lovca, ubil Zlatoroga, zlatorogega belega kozoroga, prodal dragocene rogove te živali in postal neverjetno bogat. Ker jo je prerokba razjezila, so se njene sošolke odločile, da jo bodo kaznovale. Takoj ko se je poganska deklica vrnila v svoj gorski dom, se je spremenila v kamen. Še danes začudeno gleda v dolino Trente, presenečenje pa še vedno zamegljuje njene velike, okamenele oči.
Divji mož na Pokljuki
Lesarji iz Gorij so se nekoč odločili ujeti divjega moža, ki je živel na Pokljuški planoti in ljudem delal veliko hudega. Zvabili so ga v staro barako, ga zvezali in odvlekli v dolino. Ko so ga vlekli skozi Gorje, jih je prosil, naj ga osvobodijo. Obljubil jim je, da jim bo povedal, zakaj je na pokopališču v Gorjah pokopanih toliko ljudi. Razrahljali so mu vrvi in obljubili, da ga bodo izpustili. Divji mož je rekel: “Zaradi urokov.” Lesarji so bili z odgovorom zelo zadovoljni in so divjega moža izpustili na prostost. Ko so spoznali, kaj jim je povedal, ga je eden od mož želel vprašati o zdravilu proti urokom. Toda divji mož je že izginil. Ljudje v Gorjah pa so še naprej trpeli in umirali zaradi urokov.
Vodobruhec (vodni curek)
Nekoč so v dolini Trenta živeli trije bogovi: Triglav, Jalovec in Mangart. Bili so dobri bogovi in so pogosto pomagali lokalnim ljudem v stiski. Potem pa se je v dolino prikradel zlobni velikan Vodobruhec ali ‘Vodni špricer’. Ko je prišel, mu je iz ust kar naprej curljala voda in kmalu so bile poplavljene številne vasi. Ljudje so se Jalovcu pritoževali nad vsiljivcem, vendar dobri sam ni mogel obvladati zlobnega velikana. Zato je poklical svoja dva sodelavca in skupaj so Vodobruheca ujeli, ga zvezali, zaprli v jamo in mu odprli usta, da je voda, ki je tekla iz njih, napajala dolino. Voda iz jame še danes izvira v izviru, imenovanem Soča. Legenda pravi, da bo reka Soča presahnila, ko bo velikan odslužil svojo pokoro.
Miti in legende Triglavskega narodnega parka
Zrušena gora
V preteklosti so verjeli, da ima vsaka gora duha in zmaja. Med njunim bojem sta se borila tako silovito, da so se gore rušile, za seboj pa puščale gramoz in skale, raztresene po celotnem bohinjskem območju. Takrat se je gora na drugi strani jezera odločila, da se bo dvignila višje od Triglava. Njen duh je vanjo pihal zrak, da bi bila večja, njen zmaj pa je dvigoval in premikal skale, da bi bila višja. To je bil dober načrt, vendar Bog tega ni dovolil. Ko se je pretenciozna gora dvignila skoraj do višine Triglava, se je nenadoma z velikim treskom zrušila. Vse, kar je ostalo od njenih sanj, je njeno ime – Podrta gora (Zrušena gora).
Potok Malo polje
Pred davnimi, davnimi časi je Bog ustvaril lep, čist potok na gorskem travniku na pašniku Malo polje. Potok je bil v središču pozornosti na travniku in pohvale so šle na njegovo glavo. Postal je aroganten in glasen. Ko je Stvarnik to videl, je želel, da se potoček pokesa za svojo nečimrnost, in mu naročil, naj izgine v zemljo na koncu travnika, da se očisti. Žalosten in nesrečen se potoček ni mogel posloviti od svojega cvetočega travnika. Šestdesetkrat se je ustavil in se ozrl proti raju ob vznožju Triglava, a na koncu je moral izpolniti božjo zapoved in se potopiti v zemljo proti peklu. Šele veliko nižje v dolini je očiščenemu potoku omogočil, da se ponovno pojavi kot slap Mostnica in divja korita reke Mostnice.
Hudičev most (Hudičev most)
Legenda pripoveduje o delavcih, ki so most gradili ves dan do večera, a ko so se naslednje jutro vrnili, je bilo vse njihovo delo uničeno. Tedaj je eden od delavcev pripomnil, da bi moral most zgraditi sam hudič. In hudič se je lotil dela, v zameno pa je zahteval prvo dušo, ki bo prečkala most. Eden od kmetov je imel psa in odlično zamisel: na drugo stran mostu je vrgel telečjo kost, pes pa je stekel za njo. Tako je hudič dobil svojo dušo. Hudič je besen, da je bila to le pasja duša, udaril z repom in podrl ograjo. Most pa stoji še danes.
Miti in legende Triglavskega narodnega parka
Ledenec, ledeni velikan
V gorski jami nad Matruljekom je živel velikan Ledenec. Nadlegoval je vse, ki so se mu upali približati, dihal je z ledenim dihom, plesal in kričal od veselja, ko je snežilo. Bal se je le sonca in ognja. Nekega dne se je odločil, da bo imel ob svoji jami goro. Poklical je vse velikane, ki jih je obvladoval, in jim naročil, naj jo zgradijo. Delo je bilo težko in velikani so se kmalu naveličali nositi kamenje, vendar jim Ledenec ni dovolil, da bi počivali. Ko je končno zaspal v svoji jami, so razjarjeni velikani pred vhodom v jamo zložili kup drv in ga zažgali. Ledenec ni mogel pobegniti, zato se je zadušil zaradi dima in se začel topiti. Njegovi ostanki še danes pritekajo izpod gorske skupine Martuljek kot potok Martuljek.
Reka Mlinarica
V davnih časih je imel župnik v Trenti nekaj knjig o sveti maši, vendar se jih je hotel polastiti hudič, da bi jih lahko uporabil za svoje čare. Hudič, ki je vedno iskal pravo priložnost, je na koncu ukradel knjige in nato pobegnil tako hitro, kot zna le hudič. Ko je duhovnik opazil, da nekaj knjig manjka, je vzel nekaj svete vode in se odpravil iskat hudiča. Ko je videl, da ga duhovnik dohiteva, je hudič vrgel knjige in udaril ob skalo tako močno, da je ta izdolbla ogromno jamo. Iz te jame teče potok, ki se imenuje Mlinarica.
Štefenajka
Pod Rdečim robom nad dolino Tolminke leži pašnik Sleme, kamor se pase živina iz Zatolmina. Tu so hlevi in pastirsko bivališče ter mlekarna, kjer iz mleka izdelujejo sir in skuto. Nedaleč od pašnika je strm greben Kopa. Na tem grebenu je nekoč živela divja ženska, divja baba, imenovana Štefenajka. Pastirji so se je bali. Vsak pastir, ki je bil nov na pašniku, je moral Štefenajko trikrat nositi na ramenih okoli svojega bivališča. Če mu to ni uspelo, mu je ženska dala smrdljiv kos kruha z ocvirki in ga prisilila, da ga je pojedel. Štefenajka naj bi se spremenila v kamnit steber v obliki ženske. Ko je območje prizadel potres, se je Štefenajka zrušila in danes ne straši več pastirjev na pašniku.
vir: tukaj
Nastanitev v planinski koči
Slovenščina
English
English
Bosanski
Dutch
Hrvatski
Čeština
Dansk
Dutch
Suomi
Français
Deutsch
Magyar
Italiano
Polski
sрпски
Slovenčina
Español
Svenska
Deutsch
Izleti in pohodi na zemljevidu
Vaša naslednja destinacija v Sloveniji?
Erjavčeva planinska koča je odprta vse leto. Rezervirajte svoje bivanje in preživite nekaj časa v naravnem raju Triglavskega narodnega parka (UNESCO) v bližini Kranjske Gore na prelazu Vršič v osrčju Triglavskega narodnega parka.
Rezervirajte svoje bivanje
Slovenščina
English
English
Bosanski
Dutch
Hrvatski
Čeština
Dansk
Dutch
Suomi
Français
Deutsch
Magyar
Italiano
Polski
sрпски
Slovenčina
Español
Svenska
Deutsch
Spletna trgovina s spominki
Podstavek
Plakat A1
Podstavek
